Ima vaš otrok težave z branjem ali pisanjem? Meša črke in piše številke v napačno smer? Je počasen bralec? Na individualnem treningu pripravimo posebno rešitev za otroka glede na njegov učni tip. Rešitev podamo na način, ki je otroku blizu in ustreza njegovim zanimanjem in osebnosti, saj sistem Creative Focus Learning upošteva individualnost otroka.

Pri otrocih, ki imajo težave z učenjem ali koncentracijo, se pogosto izkaže, da gre v resnici za pomanjkanje motivacije. Na individualnem treningu najprej ugotovimo, kaj otroka motivira, in nato oblikujemo načrt za dolgoročno vzdrževanje notranje motivacije. Starše pa opremimo s tehnikami in nasveti za spodbujanje notranje in zunanje motivacije.

Se vaš otrok pogosto uči zadnji trenutek? Neprestano pozablja domače naloge in zamuja z izdelki? Vedno pili nastop pozno v noč pred velikim dnevom? Rešitev je lahko v boljši časovni organizaciji učenja. Na individualnem treningu skupaj z otrokom najdemo metodo organizacije, ki mu ustreza. Na ta način bo imel otrok več časa tudi za svoje konjičke in bo manj pod stresom. Časovna organizacija dela pa je nedvomno pomembna spretnost, ki mu bo koristila celo življenje.

Vabljeni k branju zgodbe udeleženke ..

Našo 8-letnico je v teh letih dvakrat pičila čebela. Takrat sta bili reakciji na dogodek običajni (nekaj joka, obkladki in pomiritev). Pretiran strah pred vsemi letečimi žuželkami, se je pojavil, ko smo imeli v ostrešju hiše dve gnezdi sršenov in so v času igre zašli v dnevno sobo.

Težave so se kazale vsakodnevno s pretiranim odzivom v obliki izjemnega vpitja in brezglavega tekanja. To se je dogajalo doma, pa tudi zunaj, npr. ob hoji po pločniku, če je le zaslišala zvok brenčanja ali videla žuželke s krili.

Kljub stalnim pogovorom se je stopnjevalo do te mere, da ni več želela hoditi po travi. V šolo smo jo vozili z avtom, saj je pred tem, kljub držanju za roko, na poti v šolo v paniki stekla na cesto.

Z njenim pretiranim strahom ni bilo več možno sprehajati psa, se igrati z vrstniki na šolskem igrišču, vozit kolo, skiro… Kadarkoli smo zapustili dom, nas je spremljalo histerično vpitje. V javnosti smo doživljali veliko začudenih pogledov. Otrok se je začel izogibati situacij, kjer bi lahko prišlo do srečanja letečih insektov, okna smo doma odpirali dobesedno le takrat, ko nje ni bilo.

Po pomoč smo se obrnili na pediatra in psihologa, ki nam je zaradi dolgih čakalnih vrst in nujnejših obravnav svetoval iskanje drugih rešitev in tehnik, saj bi prišli na prvo obravnavo najhitreje po 8ih mesecih.

Isti dan smo se obrnili na NLP inštitut, kjer nam je Milan z veseljem priskočil na pomoč in tako smo začeli s srečanji.

Kot staršu mi je veliko pomenilo, da je že na začetku znal spontano vzpostaviti pristen stik z otrokom in ga pripraviti na sodelovanje.

V nadaljevanju me je navduševala njegova umirjenost in sposobnost, da je skozi igro in ustvarjanje postopoma soočal otroka z njegovim strahom in mu pomagal, da ga premaguje.

Po vsakem obisku so bile v vedenju otroka vidne pozitivne spremembe.

Vračali smo se vsakih 14 dni in po petih srečanjih smo si že upali živeti običajen vsakdan.

Danes se moja hči na insekte odziva umirjeno. Prosti čas spet lahko preživljamo v naravi, sama vodi psa na krajše sprehode in ob srečanju z žuželkami ne doživljamo več drame kot nekoč.